Čeprav obe imenujemo skuta, albuminska in mlečna skuta ne nastaneta na enak način. Glavna razlika je v surovini, iz katere sta izdelani.

Mlečna skuta nastane neposredno iz mleka. Pri postopku izdelave se iz mleka izločijo mlečne beljakovine, ki tvorijo značilno skutno strukturo.

Takšna skuta je običajno:

• bolj kremasta
• polnejšega okusa
• primerna za številne sladke in slane jedi

Albuminska skuta nastane iz sirotke, ki ostane po izdelavi sira. Če sirotko segrejemo na ustrezno temperaturo, se iz nje izločijo sirotkine beljakovine, iz katerih nastane albuminska skuta.

Na ta način se izkoristi tudi del mlečnih sestavin, ki bi sicer ostale v sirotki.

Ker nastaneta iz različnih beljakovin, se razlikujeta tudi po teksturi in okusu.

Mlečna skuta je običajno bolj kremasta in polnejšega okusa, albuminska skuta pa ima pogosto nežnejšo strukturo in lažji okus.

Poimenovanja, kot sta domača skuta ali navadna skuta, niso vedno enotno določena. Različni proizvajalci lahko podobne izdelke poimenujejo različno.

V naši sirarni domačo skuto izdelujemo iz mleka in jo uvrščamo med mlečne skute. Poleg domače skute izdelujemo tudi surovo skuto, ki se od običajne mlečne skute razlikuje predvsem po postopku izdelave.

Pri surovi skuti se mleko med izdelavo ne segreva na visoke temperature, temveč ostane pri temperaturah do približno 38 °C. Zaradi tega se lahko njena tekstura in lastnosti razlikujejo od domače skute.

Če vas zanima podrobnejši postopek izdelave, si lahko preberete tudi članka Kako nastane skuta in Kako nastane albuminska skuta, kjer smo podrobneje opisali posamezne korake izdelave.